O PROJEKTIRANJU PASIVNE HIŠE
Projektiranje je najpomembnejša faza pri nastajanju nekega objekta. V tej fazi poskrbimo za vso potrebno dokumentacijo, dovoljenja in druge dokumente za legalno gradnjo, izdela se podrobne načrte za izvedbo, določi vse potrebne sestavine, itd. Brez projektne dokumentacije ni mogoče pridobiti nobenih dovoljenj in ni mogoča nobena gradnja. Vsaka pomanjkljivost v dokumentaciji se izkaže za problem v kasnejšem obdobju s katerimi se mora velikokrat investitor soočiti sam. Na primer kot nezmožnost pridobiti nekatera ključna kasnejša dokazila (npr. uporabno dovoljenje, subvencije ekosklada,…) ali pa težave pri gradnji in uporabi objekta. Zato se projektiranja pravilno lotimo že v sami zasnovi in na isti način tudi zaključimo.
ORIENTACIJA
Izraba dobitkov sončnega sevanja je možna le pri pravilni orientaciji pasivne hiše, odvisna pa je tudi od orientacije fasade, letnega časa in dnevnega gibanja sonca. Najintenzivneje je zjutraj obsevana vzhodna fasada, popoldne pa zahodna. Poleti je južna fasada obsijana manj kot vzhodna in zahodna, pozimi pa je obsevanje na južni fasadi intenzivnejše kot na vzhodni in zahodni strani. Tako je pri pasivni hiši zelo pomembna že izbira zemljišča, saj se pri južno orientiranih zemljiščih pozimi izrablja maksimalna količina sončne energije, kar doprinese tudi do 40 % k ogrevanju stavbe. Pasivna izraba sončne energije ima torej ugoden vpliv na skupno toplotno bilanco zgradbe. Na južni fasadi se zaradi sončnih dobitkov priporočajo večje zastekljene površine. Poleg orientacije zgradbe pa je za izrabo dobitkov sončnega obsevanja pomembno, da sončni žarki dosežejo hišo, kajti zasenčenje zgradbe z visokimi drevesi ali sosednjimi zgradbami znižuje učinkovitost dobitkov sončnega obsevanja. V bližini južne, vzhodne in zahodne fasade so lahko zasajena listopadna drevesa. Poleti so njihovi listi sončna zaščita, pozimi, ko odpadejo, pa sonce lahko sije na zgradbo. Ravno tako morajo biti dimenzionirani tudi razmiki med zgradbami, saj pozimi sončni tokovi prihajajo pod nizkim vpadnim kotom.
TLORISNA ZASNOVA
Pri snovanju tlorisne zasnove se zavedamo dveh con v tlorisu: južna cona naj bo čim globlja v tlorisu in naj vsebuje prostore, ki potrebujejo čim več dnevne svetlobe; severna cona naj bo čim manjša in naj vsebuje prostore, kjer je naravna osvetljenost manj pomembna. Oken na severni fasadi naj bo čim manj in s čim manjšo površino, saj predstavljajo energetske izgube. To je osnoven princip, ki se ga dodela za posamezne prostorske zahteve in lastnosti lokacije ter želje investitorja. Smiselno se upošteva tudi faktor oblike – zunanja forma objekta naj bo čim bolj pravilne oblike, s čimer dosežemo čim manjšo površino objekta proti zunanjost (fasada, streha, tla,…) in čim več notranjega volumna. Prehod toplote namreč poteka le skozi te površin, zato je pomembno, da jih je čim manj. V zasnovi se poleg naštetega zasnuje tudi statično zasnovo, funkcionalnost, rešitve, ki onemogočajo nastanek toplotnih mostov in druge tehnične zahteve.
KVALITETA PROJEKTA
Ena od bistvenih kvalitet našega dela je kompletna izdelava projektne dokumentacije v okviru naše pisarne. To pomeni, da imamo strokovnjake iz vseh udeleženih strok pri pasivni gradnji, ki smo medsebojno dobro povezani. Na vsa tehnična vprašanja in strokovne zahteve smo sposobni odgovoriti, zato so različni segmenti projektne dokumentacije in tehnične rešitve med seboj vedno usklajeni in optimalni.
Pri izdelavi se posvetimo vsem potrebnim segmentom in pomembnim detajlom, ki so neizogiben del vsake energijsko učinkovite gradnje. Projekt je usklajen s strojnimi instalacijami s poudarkom na prezračevanju in vsemi potrebnimi preboji ter statičnimi zahtevami in ostalo dokumentacijo. Del vsake izvedbene dokumentacije je tudi izračun energetske bilance PHPP in popis gradbeno-obrtniških del. V času gradnje pa smo vedno na voljo za pojasnila in tehnično podporo.
3D PREZENTACIJE
Pri tem uporabljamo predvsem prostorske prezentacije objekta v obliki 3D računalniških izrisov, video prikazov in modelov. Na ta način je razumevanje zasnove in oblikovanja stavbe veliko bolj učinkovito, hitro in kakovostno.
OKNA
Notranjo stran zasteklitve se velikokrat premaže tudi z nizkoemisijskimi nanosi, ki preprečujejo prehod toplote iz notranjosti zgradbe, znižujejo pa tudi prehod celotnega sončnega sevanja v prostor. Čim več je nizkoemisijskih nanosov na steklu, tem manjši je faktor prehoda celotnega sončnega sevanja g. Standard pasivne hiše zahteva visoko prepustnost celotnega sončnega sevanja v prostor, in sicer g ≥ 50 % (DIN 67507). V naši praksi na objektu uporabljamo enaka okna z različno g vrednostjo, glede na stani neba, kjer so okna vgrajena. Za preprečevanje poletnega pregrevanja morajo imeti zastekljene površine ustrezno sončno zaščito. Ta je lahko v obliki rolet, žaluzij, lamel itd. Nepremična sončna zaščita pa so nadstreški in previsi fasad, balkoni pa tudi gosta ozelenitev iz listopadnih listavcev.
VRSTE DOKUMENTACIJE
• IZP – Idejna zasnova pri kateri arhitekt poišče najprimernejšo varianto glede na želje stranke, zahteve prostorskega plana in druge tehnične zahteve
• DGD – Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je skupek tehničnih opisov in podatkov ter elaboratov, utemeljitev, mnenj in pojasnil, ki opišejo predvideno gradnjo na način, da lahko upravni organ ugotovi skladnost in izda gradbeno dovoljenje.
• PZI – Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje
